UM IN ZAVEDANJE

Um opredeljujemo, kot sposobnost zavedanja in mišljenja, sposobnost človeka, da razmišlja.

Vendar še vedno, kljub znanstvenemu, duhovnemu in psihološkemu napredku imajo tako znanstveniki kot tudi mistiki in psihologi različna mnenja glede tega kaj um in zavest sta oz. nista.

KAJ SO MOŽGANI?

raziskovanje možganskih procesov in funkcij je tako skrivnostno in osupljivo kot raziskovanje samega vesolja

Znanost je do sedaj veliko razkrila o osupljivo zapleteni sestavi možganov.

Sestavljeni so in treh poglavitnih delov, ki so se razvijali več milijonov let:

1. Možganskega debla je najstarejši del in je odgovorno za samodejne reflekse, ki nadzorujejo naše vitalne življenjske funkcije-dihanje, srčni utrip in prebavo ter usklajujejo gibanje in zaznavo.

2. Malih možganov, ki nadzorujejo temperaturo in fine gibe, imajo pa tudi zelo pomembno vlogo pri limbičnem sistemu- delu možganov, ki sodeluje pri izražanju čustev.

3. VELIKIH možganov, ki so sestavljeni iz dveh polobel-Leve in Desne strani, ki so se razvili najkasneje. Ti nadzorujejo zapletene spoznavne, čutne in gibalne, pa tudi reproduktivne, prehranjevalne in spalne funkcije ter izražanje čustev.

LEVA IN DESNA POLOVICA

Vsaka od polovic možganov ima različne funkcije, ki morajo sodelovati, da možgani kar najbolje delujejo.

LEVO stran povezujemo z analitično, razumsko in logično obdelavo podatkov.

DESNO stran pa z abstraktnim razmišljanjem, nebesednim zavedanjem, vizualnim in prostorskim dojemanjem ter izražanjem in modulacijo čustev.

Obe polovici se dopolnjujeta tako, da poskrbita za celovito doživljanje vsakdanje stvarnosti.

KAJ JE UM?

Ali smo ljudje kaj več, kot le čudoviti stroj? SSKJ um definira kot sposobnost mišljenja, spoznavanja; zavest, duh glede na to sposobnost. Vseeno pa vemo, da so mišljenje, spoznavanje in zavest le majhen del umskih zmožnosti. Sposobnosti uma so tudi tako različne veščine in dimenzije, kot so ustvarjalnost, intuicija, parapsihološke sposobnosti, povezanost med umom in telesom, na primer pri učinku placeba, psihosomatske bolezni in tisto, čemur pravimo izjemna človeška doživetja (obsmrtne izkušnje in mistična doživetja).

KAJ JE ZAVEST?

Naštela bom vse opredelitve, ki jih raziskovalci omenjajo in so pravilne:

-to česar se zavedamo nastane na osnovi možganskega filtriranja telesnih čutnih informacij

-na doživljanje stvarnosti vplivajo hormoni in čustva

-vse življenje je utvara(iluzija), ki jo ustvarja um

-um je del širše-univerzalne zavesti

-SSKJ je zavest definirala kot sposobnost zavedanja svojega obstajanja in svojih duševnih stanj

5 ZAZNAVNIH STOPENJ ZAVESTI

1. Spanje s sanjami, ko se ne zavedamo zunanjega sveta in smo osredotočeni na notranji domišljijski svet

2. Hipnotično stanje med budnostjo in spanjem, ko je naše zavedanje zunanjega sveta povečano a še nimamo popolnega nadzora nad telesom in imamo še vedno dostop do podob iz stanja sanjanja

3. Budno stanje-naša vsakdanja stopnja zavesti

4. Meditativno stanje, ko pozornost preusmerimo z zavedanja zunanjega okolja na svojo notranjost

5. Stanje prebujenega uma, ki ga dosežejo le najizkušenejši izvajalci meditacije-gre za stanje, ko ohranimo tako notranje zavedanje, kot neprekinjeno zavedanje zunanjega okolja.

Ob vsem zgoraj napisanem lahko zaključim z mislijo, da je za kvaliteto našega življenja zelo pomembno kako in kaj razmišljamo v našem budnem-zavestnem delu življenja. Saj samo na tega imamo zares vpliv in preko njega oz. misli, ki jih imamo dobivamo občutke, ki jih čutimo, ki nato vplivajo na vedenje oz. naše delovanje in rezultate, ki jih dobivamo v vsakodnevnem življenju.

Občutek sreče, notranjega miru in izpolnjenosti je odvisen od kvalitete naših misli

DOBRE MISLI-DOBRI OBČUTKI-DOBRO VEDENJE-DOBRI REZULTATI-KVALITETNO ŽIVLJENJE

SLABE MISLI-SLABI OBČUTKI-SLABO VEDENJE-SLABI REZULTATI-SLABO ŽIVLJENJE