NAJLEPŠE DARILO SAMIM SEBI, KI SI GA LAHKO PODARIMO V ŽIVLJENJU JE …

Najlepše darilo, ki si ga ljudje tekom življenja lahko podarimo je, da se naučimo skrbeti za ravnovesje med svojim umom-duhom in telesom

SKRB ZA RAVNOVESJE UMA DUHA IN TELESA JE POGOJ ZA ZDRAVJE IN DOBRO POČUTJE

V življenju so za naše zdravje in dobro počutje najpomembnejše 3 stvari:

1. da se naučimo disciplinirati naše umske-miselne procese (pri delu in v zasebnem življenju),

2. da primerno skrbimo za svoje telo (telesna vadba, prehrana in počitek), ter

3. da se naučimo sproščati na način, da znamo vzpostaviti stik sami s seboj, svojo intuicijo, notranjim mirom in večnim otrokom, ki prebiva v nas.

Za tako ravnovesje pa je seveda potrebna disciplina-tako umska kot delovna, stalno učenje, sprejemanje sprememb ter prisotnost v trenutku.

UM -KAKO Z LEPIM NOTRANJIM DIALOGOM DO VEČ DOBRIH OBČUTKOV IN SVOBODNEGA ŽIVLJENJA

Ko se enkrat zavemo, da smo samo mi sami in nihče drug odgovorni za svet zunaj in znotraj sebe-za svoje misli, ki generirajo naše občutke ti pa vplivajo na naša dejanja, ki jih potem manifestiramo v zunanjem svetu, se nam odprejo vrata do resnično polnega, svobodnega življenja, ki ga začnemo soustvarjati s svojim umom in telesom. Tako postanemo vrhunski piloti svojega letala, ki nikoli ali pa skoraj nikoli ne preklopi na avtopilota.

Vse kar si govorimo v svojem zavednem umu, naš nezavedni um vzame za ukaz in brezpogojno resnico. To se nam začne nato dogajati tudi v življenju: (če si govorimo lepe misli, se nam bodo ponujale lepe priložnosti in jih bomo tudi opazili in privlačili v življenje, če pa si bomo govorili grde misli, se nam bodo dogajale slabe stvari in jih bomo v življenje tudi privlačili).

POMEMBNO JE ZAZNATI LEPOTO IN KVALITETO TEGA TRENUTKA

Za to je potrebno neprestano zavestno opažanje — videnje vsega, kar se dogaja v naši notranjosti in zunaj nas brez olepšav, brez popravljanja, brez razmišljanja, kaj naj bi bilo prav in kaj ne. Pomembno je, da nismo obremenjeni z mnenji, predsodki, zaključki, da smo res pripravljeni na raziskovanje svoje notranjosti.

Toda, ko se spoznavamo, se ne smemo izdvojiti iz ostalega sveta. Sami ne moremo obstajati. Obstajamo le v odnosu do ljudi, stvari in idej in šele z opazovanjem odnosov do ljudi, narave in stvari, kot tudi do notranjih dogajanj, pričenjamo spoznavati sebe.

Spoznavanje sebe zahteva občutljivost. Izstopiti je treba iz predstave »kar mislim, da sem«, »kar mislim, da naj bi bil« in se približati temu, kar v resnici smo ter zaznavanju občutenja stvari neposredno in brez strahu. To je prava pot do notranje svobode, občutka samovrednosti in lepega življenja.

KAJ PA SKRB ZA TELO in DUHA?

Naše telo je popoln čudež narave in je neverjetno senzibilno in hkrati trpežno. In ravno zaradi zadnjega ljudje vse premalokrat prisluhnemo signalom, ki nam jih daje, kadar ne skrbimo lepo zanj. Žal se mnogokrat zavemo pomena odnosa do telesa (z vidika kaj dajemo vanj v smislu hrane, kako skrbimo za njegovo kondicijo,…) šele, ko nekaj z nami ni v redu, ko zbolimo, ko nas telo prisili, da se ustavimo in zopet vzpostavimo stik sami s seboj in naredimo spremembo.

Seveda pa zmeraj in pri vseh ljudeh ni tako, da najprej zbolijo in šele nato naredijo spremembo in s tem izboljšajo kvaliteto svojega življenja. Tisti ljudje, ki se zavedajo kako pomembno je, da sami sprejemamo odgovornost za svoje navade, tako dobre kot slabe so ponavadi ljudje, ki redno stopajo v stik sami s seboj in na ta način krepijo svojo notranjo moč in ljubezen. Ena najstarejših in najbolj poznanih poti do notranjega miru, moči in spoznavanja sebe je meditacija.

Kadar vizualiziramo in smo v globoko sproščenem stanju (alfa ali theta) se sprožijo procesi samozdravljenja, se povežemo z našo intuicijo, smo dovzetnejši za sugestije, nove informacije in ideje ter krepimo odpornost na stres.

Cilj naj nam bo, da si vsak dan vzamemo 20 minut časa za delo v tišini. Spuščanje v tišino mora postati del našega biološkega ritma, zasidrati se mora v naše življenje, tako da se je veselimo. Meditacija potrebuje iskrenost ter miren in odrasel pristop. Biti moramo potrpežljivi. Meditiramo lahko le, če so naše fizično telo, naša čustva in naš um mirni. Smo sproščeni, nezaskrbljeni — toda zavest je budna. Vklopimo stikalo zavedanja samega sebe.

V tišini se uglasimo s svojim notranjim jazom — pod zunanjostjo naše osebnosti leži notranja identiteta — kompleksna in globoka, mnogodimenzionalna, njena glavna značilnost je rastoča brezpogojna ljubezen (globok mir, blaženost, povezanost z vesoljem, tiho razumevanje- duša-notranji glas –višji jaz-bog).

Vir: Dr. Zagorc Meta: Interno gradivo FŠ, Notranja moč, posameznik skupina