LENOBA KOT IZVOR STRESA

Lenoba ima veliko pojavnih oblik. Od tiste bazične-banalne, ko se nam ne ljubi vstati iz kavča in iti ven na sprehod in se tako napolniti z energijo na bolj kvaliteten način, do tiste bolj kompleksne, ki je zapakirana v izgovore in pritoževanje vse povprek. No, in ravno odsotnost ali prisotnost te vrste lenobe, je v resnici razlog zakaj nekaterim ljudem v življenju uspeva narediti skoraj vse, kar si zamislijo, spet drugi pa obtičijo nekje, se jim nič ne dogaja in so permanentno slabe volje ter nezadovoljni z rezultati, ki jih dobivajo, odnosi, ki jih imajo in svojim življenjem nasploh…

Takim ljudem, se ponavadi ne ljubi zares razmisliti in se poglobiti, zakaj pravzaprav so tam kjer so in kaj lahko sami naredijo, da se jim bo situacija, odnos, telo, zdravje, karkoli že je, ki jim ne uspeva najbolje ali so zaradi tega nesrečni spremenilo oz. izboljšalo.

Izgovori in pritožavanje največkrat pripeljeta do povečanja stresa in izčrpanosti

Izvirni greh je prav v lenobi. Res je, prav ste prebrali, kajti vsi dobro vemo, da že ko smo bili majhni, še otroci, če smo se hoteli nečesa naučiti (npr. vožnje s kolesom ali zavezati vezalke, pisati, računati, brati,…) je bilo za to potrebno veliko, veliko vaje, ponovitev, vztrajnosti in tudi uživanja ob vsem skupaj,… Z leti pa se ljudem zelo pogosto zgodi, da se popolnoma zapustijo, prenehajo skrbeti zase, se prenehajo truditi za spreminjanje sebe in okolice, se prenehajo učiti novih stvari in ob tem delati kdaj tudi napake, se izogibajo doživljati in sprejemati sem in tja kdaj tudi bolečino ali neprijetna čustva,…Ko človek začne tako živeti, žal takrat v resnici v njegovo življenje na velika vrata vstopita velika dva, to sta izgovori in pritoževanje. Potem ponavadi sledi še stres, ki je posledica nezmožnosti ali nehotenja spopadanja z izzivi, izguba občutka lastne vrednosti in pa izčrpanost in padec motivacije.

Vprašanja, ki bodo premaknila človeka iz lenobe v akcijo, iz cone udobja v spremembo

Človeku pri katerem opažate, da se veliko pritožuje, ponavadi kar čez vse kar se mu dogaja, pametuje kako bi drugi morali delovati ali celo živeti, pogosto poišče izgovor za vse, kar je treba narediti in terja nekaj truda ali je včasih tudi neprijetno,… če ga imate radi in mu želite pomagati s tem, da ga poslušate in mu prikimavate seveda ne naredite nič dobrega zanj. V resnici se na pasiven način še sami navzemate njegove miselnosti in pasivnosti.

Ko je človek v takem stanju mu najbolj pomagamo, če ga med aktivnim poslušanjem vprašamo naslednje:

Kaj točno si sam naredil za to, da bi se nekaj izboljšalo, spremenilo?

Kolikokrat si poskusil nekaj s tem zares ukreniti in kaj točno je to bilo in kdaj?

Ali si poiskal pomoč, nasvet, če sam nisi znal nečesa narediti ali spremeniti?

Si se v zvezi s tem pripravljen kaj naučiti in to potem tudi uporabiti?

Koliko časa si pripravljen vložiti v to, da se bo nekaj izboljšalo?

Kako vidiš svoje življenje čez 5 ali 10 let, če boš nadaljeval tako?

Kaj misliš, koliko pa je zares odgovoren človek za svoje življenje čisto sam?

Komu si zgled tak, kot si sedaj? (otroci, partner, prijatelji…)

Predstavljaj si, kako daleč bi prišel, če bi vsak dan naredil nekaj kar je izven tvoje cone udobja? Kakšen gromozanski napredek bi dosegel?

Ko smo izven cone udobja smo bolj učinkoviti, motivirani in se počutimo uspešne

ljudje začnemo zares živeti s smislom, ko smo sposobni večkrat stopiti izven svoje cone udobja in jo postopoma širiti

Cona udobja je povezana z našimi strahovi. Kadar smo večino časa v coni udobja oz. varni coni bivanja ni nobene zaskrbljenosti oz. je ta na zelo nizki ravni. Čeprav je zaskrbljenost nekaj, kar si ne želimo, je dokazano, da nam malce zaskrbljenosti pomaga, da smo bolj učinkoviti, motivirani nekaj narediti drugače ali se naučiti. Seveda, v pravih merah, saj nam preveč strahu in zaskrbljenosti zmanjša učinkovitost.

Ko smo izven svoje cone udobja se počutimo bolj žive. Počutimo se srečne in imamo občutek, da smo dosegli nekaj več. Delamo tisto, kar radi delamo. Gremo čez svoje meje in osebnostno rastemo. Naša motivacija za delo raste in se širi. S tem si tudi širimo naše meje cone udobja.

Na spodnji povezavi lahko tudi preizkusite ali v življenju delujete iz cone udobja ali ne.

http://www.whatismycomfortzone.com/survey/