KATERA OSEBNOSTNA DIMENZIJA NAJBOLJ DOLOČA NAGNJENOST K STRESU

KAKO JE POVEZANO SPOPRIJEMANJE S STRESOM Z TEMELJNIMI OSEBNOSTNIMI LASTNOSTMI POSAMEZNIKA

Vsesplošna raba izraza »stres« kaže vedno bolj na to, da je postal izredno pripraven obešalnik, na katerega lahko obesimo vse neprijetnosti, s katerimi se srečujemo na različnih področjih našega življenja. Vendar je pomembno vedeti to, da dogodki sami in različne življenjske situacije oz. okoliščine same po sebi niso stresne. Pomembno je to, kako se sami na njih odzovemo, kar pa je poleg vzorcev, ki so nam bili privzgojeni tekom odraščanja v primarni družini zelo odvisno tudi od temeljnih osebnostnih lastnosti posameznika, ki pa so nekatere tudi dedne.

VELIKIH 5 temeljnih dimenzij osebnosti, ki nas določajo kakšen človek smo in kako se bomo na svet okoli nas odzivali:

1. EKSTRAVERTNOST vključuje lastnosti kot so aktivnosti, energija, dominantnost, sociabilnost in pozitivno čustvovanje; poimenovana pa je tudi energija, surgentnost in moč

2. SPREJEMLJIVOST se nanaša na prijaznost, skrbnost, altruizem, nežnost, zaupanje in skromnost; poimenovali so jo tudi prijaznost in ljubezen

3. VESTNOST se nanaša na socialno zaželen nadzor impulzov, ki spodbuja k cilju usmerjeno vedenje

4. NEVROCITIZEM vključuje različna negativna čustva, kot so anksioznost, razdražljivost, napetost, nasprotni pol te dimenzije je poimenovan čustvena stabilnost

5. ODPRTOST za izkušnje se nanaša na širino, globino in kompleksnost posameznikovega mentalnega in doživljajskega sveta; imenovana je tudi kot intelekt ali kulturnost, odprtost za izkušnje ter domišljija.

STRES NASTANE, KO NEKO SITUACIJO DOŽIVLJAMO KOT OGROŽAJOČO OZ. PROBLEMATIČNO

ljudje z povišano stopnjo nevrocitizma pogosto doživljajo stres in so zaskrbljeni
Kakšen bo naš odziv (stresen ali ne) na določene življenske situacije najbolj določa osebnostna dimenzija NEVROCITIZEM, ki je osebnostna dimenzija, ki odraža medosebne razlike v doživljanju sveta kot ogrožajočega, problematičnega in stresnega. Posamezniki z visoko izraženim nevrocitizmom so anksiozni, ranljivi, nagnjeni k doživljanju krivde, primanjkuje jim samozaupanja, so slabe volje, jezni, hitro frustrirani in podobno. Zato to dimenzijo imenujemo tudi čustvena labilnost, njeno naspotje oz. nizko raven nevrocitizma pa čustvena stabilnost. In ravno ta dimenzija najbolj od vseh 5-ih določa razlike zakaj nekomu nekaj pomeni hudo stresno obremenitev, na nekoga drugega pa deluje spodbujajoče ali pa nima nobenega učinka.

Viri: A.Avsec, T. Kavčič, M. Petrič, TEMELJNI VIDIKI OSEBNOSTI, Dr. Allen Elkin, Obvladovanje stresa