KAKO LAHKO ZAVESTNO VPLIVAMO NA BOLJŠE POČUTJE IN TAKO ZMANJŠAMO STRES

Delovanje uma je izjemno zanimivo in šele v zadnjem času nekoliko bolj raziskano. Še vedno se postavlja veliko vprašanj na katere znanost išče odgovore. Tokrat si bomo pogledali osnovni princip delovanja zavesti in podzavesti.

Sprememba in zmanjšanje stresa se začneta najprej v mislih.

Zavest in podzavest

Zavest in podzavest nista dve ločeni entiteti, temveč predstavljata dve različni dejavnosti znotraj enega uma.

Zavestni um je tisti, z katerim razumsko izbiramo. Odločimo se na primer kaj bomo jedli, kdo bo naš partner, katero knjigo bomo prebrali, kam bomo odšli na dopust… Vse te odločitve sprejemamo na nivoju zavesti.

Medtem ko je podzavest odgovorna za pravilno delovanje organizma. Ohranja telesno temperaturo, skrbi za prebavo hrane, shranjuje spomine,…

Zavest predstavlja del ledene gore, ki je nad gladino, vse ostalo je podzavest

Zavestni um lahko opišemo tudi z naslednjim primerom.

Predstavljajte si ladjo, ki pluje čez širno morje. Na njej imamo kapitana, ki je poveljujoči in posadko, ki izvršuje njegove ukaze. Posadka skrbi za kurjavo, čistočo, pripravlja hrano… vse to počne za brezhibno plovbo.

Kapitanovi ukazi se izvršujejo brez vprašanj. Posadka mu vedno zaupa in izpolni vse zahteve. Od kapitana je tako odvisno kakšne ukaze bo dajal. V kolikor kapitan v strojnico sporoči nepravilno smer plovbe lahko ladja zapluje na čeri in doživi brodolom.

Kapitana na ladji nam predstavlja zavestni um posadka pa podzavest.

Kako to izgleda v praksi?

Sedimo zraven ventilatorja, ki razpihuje zrak. V kolikor si rečemo: “zagotovo me bo pričelo trgati v hrbtu vkolikor ga nekdo ne bo ugasnil”, bo podzavestni um vzel to kot kapitanov ukaz in ga začel takoj izpolnjevati. Posledica bodo bolečine v hrbtu.

V resnici pomeni delovanje ventilatorja samo gibanje molekul zraka, ki je popolnoma neškodljivo. Šele naše verovanje v škodljivost povzroči težave.Vsaka misel ki jo imamo v našem umu predstavlja vzrok in tako so okoliščine le posledice.

Misli lahko opišemo tudi z naslednjim primerom.

Predstavljajte si kmeta, ki na pomlad posadi koruzo. Leto potem neguje skozi celo leto in v jeseni pobere pridelek. Ker je posadil semena koruze je vedel, da bo tudi žel koruzo in ne osat ali trnje.

Enako je tudi z našimi mislimi. V umu je potrebno negovati pozitivne misli (semena) harmonije, sreče, veselja…. in potrebno je imeti potrpežljivost. Tako kot naš kmet. Ni prenehal negovati semen koruze po enemu tednu, ker ni še nič pogledalo iz zemlje. S semeni je bil potrpežljiv in jih je celo leto negoval. S takšno strategijo je na koncu pobral pridelek.

V kolikor imamo v umu negativne misli, ne bomo mogli žeti pozitivnih sadov in bobo stalno v stresu. Kmet, ki je posadil koruzo, je vedel da bo tudi dobil koruzo. Zapomnite si to.

Seveda se nam lahko prispodoba z kmetom zdi popolnoma logična a v praksi smo lahko velikokrat premalo potrpežljivi, ko hočemo narediti neko spremembo na sebi ali v svojem življenju.