RAZLOG, DA SVOJA ČUSTVA IN ODLOČITVE TEŽKO OPIŠEMO TIČI V NAŠIH MOŽGANIH

Za velike dosežke v življenju nas najpogosteje navdihnejo ljudje, ki so karizmatični in znajo s svojo energijo in smotrom zakaj nekaj počnejo vplivati na druge ljudi
Najnovejši del možganov, ki se je razvil pri homo sapiensu je neokorteks. Ta je odgovoren za racionalno in analitično razmišljanje ter za jezik. Zaradi dejstva, da je analitični del uma povezan z našimi jezikovnimi sposobnostmi oziroma sposobnostjo, da neko racionalno odločitev ali dejanje lahko tudi dobro opišemo pomeni da ljudje brez problema opisujemo kaj delamo, kako to počnemo in to vse do najmanjše podrobnosti.
Malo bolj komplicirano pa je vse, kar se tiče našega čustvenega izražanja ter tega kako objasniti zakaj smo nekomu ali nečemu zvesti, zakaj nečemu zaupamo in zakaj se odločamo tako kot se.
Tukaj gre za čisto biologijo oz. fiziologijo; limbični del možganov je odgovoren za naša čustva, med drugim za zaupanje in zvestobo, prav tako pa nadzira tudi vse človekovo vedenje in naše sprejemanje odločitev, nima pa jezikovne zmogljivosti. Torej tisti del, ki nadzoruje naša čustva nima jezikovne zmožnosti in ravno zaradi te nepovezanosti zelo težko ubesedimo svoja čustva. Težko pojasnimo na primer zakaj smo se zaljubili točno v določeno osebo. Z besedami si sicer prizadevamo opisati resnični razlog za ljubezen oz. ga poskušamo razumsko utemeljevati. »Zabavna in inteligentna je« začnemo. Vendar na svetu je veliko zabavnih in pametnih ljudi, pa jih ne ljubimo in se ne želimo poročiti z njimi. Za to, da se zaljubimo vsekakor niso dovolj le osebnostne lastnosti in zmožnosti drugega. Razumsko vemo, da z našimi utemeljitvami ne razložimo ljubezni. V resnici gre za to, kako se ob svojih ljubljenih počutimo, toda ta občutja je zelo težko ubesediti. To velja tudi za druge odločitve. Ko čutimo, da je odločitev prava, težko pojasnimo svoje ravnanje. To je zato, ker tisti del, ki nadzoruje postopek odločanja (limbični del), ne nadzoruje jezika, zato racionaliziramo. Ne gre za to, da ljudje tega ne bi vedeli; gre za to, da težko pojasnimo zakaj ravnamo tako, kot ravnamo. Limbični del v naših možganih je zelo močan, dovolj močan, da poganja naše ravnanje, ki je včasih v nasprotju z analitičnim in racionalnim razumevanjem situacije. Pogosto sledimo in zaupamo notranjemu občutku, srcu, tudi če se zdi naša odločitev v nasprotju z vsemi dejstvi in številkami.