ANTISTRESNI VPLIV DIHANJA NA NAŠE TELO
S spremembo našega dihanja, se spremeni tudi naše gibanje, naša zavest, čustvovanje in mišljenje. Prav tako pa tudi vsaka sprememba našega gibanja, čustvovanja in mišljenja povzroči tudi spremembo v našem dihanju. Torej je dihanja in njegovo spreminjanje glede na ostale telesne in umske dejavnike močno soodvisno od tega kaj človek v danem trenutku razmišlja ali dela. Iz tega izhaja, da prav tako, kadar smo v stresu, lahko naše telo in um umirimo s tehnikami dihanja.
Zahodnjaki pripisujemo večji pomen vdihu, medtem ko pri jogi pripisujejo to izdihu.
Zahodnjaki pripisujemo večji pomen vdihu, medtem ko pri jogi pripisujejo to izdihu.
Dejstvo, da dihanje ni zgolj telesna funkcija, so vedeli že v antičnih kulturah, kot na primer v Grčiji, Egiptu in na Daljnem vzhodu. Pripisovali so mu »enotnost telesa, duše in duha«, kar je vplivalo na življenjsko moč in duhovno zrelost.
Zahodni svet večkrat dvomi v moč dihanja, saj vse racionalizira, medtem ko druge kulture verjamejo vanj.
Kultura zahodnjakov se vedno bolj približuje celovitemu pogledu na človeka. Znanstveniki odkrivajo, da en organ nima samo ene funkcije.
Tako kot dihanje omogoča da živimo, lahko tudi kdaj povzroči, da smo v »posebnem stanju«.