DESET VROČIH NAVAD MOJSTROV OBVLADOVANJA STRESA

Pri obvladovanju stresa gre v resnici samo za osvajanje novega vedenja in iskanje novih načinov gledanja nase in svet okoli nas. To ni nobena nemogoča naloga in je dosegljiva čisto vsakemu izmed nas. Seveda je prvi pogoj, da se bo sprememba začela uvajati ta, da nehamo iskati izgovore izven sebe in se zavedamo, da smo edino mi sami zase zmožni in odgovorni narediti nekaj drugače in nihče drug namesto nas. Skratka, da se v popolnosti odpovemo iskanju izgovorov, se iskreno soočimo s svojim počutjem in začnemo korak za korakom uvajati novosti, spremembe, odločitve in novo vedenje v svoje življenje. Pri tem je zelo pomembno tudi zavedanje, da ni dovolj nekaj vedeti, znati, prebrati, razumeti itd…temveč je edino, kar nas bo pripeljalo do rezultatov, ki si jih želimo novo vedenje, drugačno delovanje. To pomeni, da vse to, kar že v resnici vemo, da bi morali narediti, tudi zares začnemo delati v vsakodnevnem življenju. Torej iz teorije v prakso.

Po navedbi dr. Allen Elkina, kliničnega psihologa in vodja Centra za obvladovanje stresa v New Yorku so določene veščine in vedenjski vzorci zelo učinkoviti pri zmanjševanju stresa in ustvarjanju odpornosti proti njemu. Preverite koliko spodaj naštetih velja za vas? Če pa si ne morete pripisati vseh (ali nobene!), brez skrbi-ker stare navade lahko spremenite in se naučite novih.

Center za obvladovanje stresa v New Yorku je po obširni raziskavi povezanosti stresa in življenjskih navad objavil l. 2013 spisek desetih ključnih navad, ki pomagajo zmanjšati in odpraviti stres in s tem omogočajo sproščeno in zadovoljno življenje

1. POZNAVANJE NAČINOV SPROŠČANJA

Znati moramo sprostiti napetost in telo ter zmanjšati svoj psihični nemir, za kar pa ni za vse enakega recepta. Nekaterim so npr. ljubše tehnike kot so meditacija, osredotočeno dihanje, mindfulness-osredotočanje na samo trenutek tukaj in zdaj, samohipnoza itd…

Drugim, ki so bolj kinestetični tipi je bližje aktiven pristop, kot je progresivno mišično sproščanje, sproščanje s športom, odhodi v naravo,…

Seveda pa ne smemo pozabiti, da lahko stanje sproščenosti dosegamo čisto z vsako dejavnostjo s katero nam uspe pozornost odvrniti stran od običajnih stresorjev, kot so: vroča kopel, skodelica kave s prijateljem, dobra knjiga, film ali predstava-skratka z vsem s čemer lahko pobegnemo pred stresom in nas sprosti.

2. PRAVA PREHRANA IN REDNA TELESNA VADBA

Redna skrb zase tako fizično-gibalna in prehranska izrazito pripomoreta k zmanjšanju stresa

Zavedati se moramo, da igra hrana, ki jo jemo pomembno vlogo pri uravnavanju našega stresa-lahko ga celo potencira. Ko smo pod stresom se naši mehanizmi kontrole in zavedanja kaj jemo praktično izklopijo in se na nek način sploh ne zavedamo kaj jemo. Pogosto je takrat, ko smo v stresu povečana potreba po » tolažilni hrani«, to je hrana polna ogljikovih hidratov, sladkorja in maščob, ki nam omogoča hipno ugodje, po zelo kratkem času, ko učinek ugodja popusti pa se začnemo počutiti še slabše in bolj razdražljive.

Za učinkovito spopadanje in odpornost proti stresu moramo jesti redne in uravnotežene obroke ter piti dovolj tekočine (vode), da telo ohranjamo hidrirano.

Seveda se je pomembno tudi dovolj gibati, kar za učinkovito spopadanje s stresom in izgorelostjo pomeni vsaj 2x tedensko 60 min, če se da pa še več. Najbolje je, da je telesna vadba, gibanje na svežem zraku že integrirani del našega vsakdana in jo jemljemo kot osebno higieno-tako kot si vsak dan umijemo zobe in se počešemo ter, da ob njej uživamo. 

3. DOVOLJ SPANJA

Da smo manj razdražljivi čez dan in imamo več energije je ključnega pomena količina spanja. 7–8 ur spanja je tista količina, ki je večini odraslih dovolj, da se dobro spočijejo. Seveda se od človeka do človeka količina ur lahko razlikuje in najlažje lahko ali smo dovolj naspani presodimo po tem ali se zbudimo naspani in ali se lahko prebijemo čez dan brez utrujenosti in zehanja.

4. NE SEKIRAJTE SE ZARADI NEPOMEMBNIH REČI

Pomembno je, da poznamo razliko kaj je zares pomembno in kaj ni. Da dobimo realno sliko dosežemo najlažje tako, da na vsako stvar, ki nas spravlja v stres pogledamo iz 3-eh zornih kotov: dobro plat tega, slabo in gola dejstva. Zavedati se moramo, da številni-če ne skoraj vsi –življenjski stresorji so relativno nepomembni. Zelo dober način kako se postaviti na realna tla je z vprašanjem. KAKO BI Z 1 do 10 OZNAČIL POMEMBNOST TEGA STRESORJA?

8, 9, 10 so vredni večji problemi, kot so: huda bolezen, izguba ljubljene osebe, hud finančni udarec,…

4, 5, 6, 7 predstavljajo zmerno pomembne težave, kot so: izguba denarnice, pokvarjen avto,…

1, 2 in 3 pa so manjše nevšečnosti, kot so-da smo pozabili ključe, denarnico, zamujamo na sestanek, v kino, nas frizer slabo postriže,…

Sedaj pa še določite raven stresa, ki jo ob teh stresorjih čutite od 1–10 (1=zelo malo stresa, 10=zelo veliko stresa)

Če ste ugotovili, da doživljate večjo količino stresa od pomembnosti pomeni, da zelo verjetno pretiravate in se preveč sekirate zaradi nepomembnih reči.

5. NE JEZITE SE POGOSTO

Jeza je zelo stresno čustvo, brez katerega bi nam šlo mnogo bolje. Naučiti se obvladovanja jeze, impulzivnosti in vzkipljivosti je visokega pomena in pogoj za bistveno manjše doživljanje stresa in neprijetnih čustev. Če se naučimo nadzorovano izražati svojo jezo, si lahko prihranimo veliko gorja in obžalovanja. Velika večina jeze izvira iz različnih oblik popačenega razmišljanja in tega da od drugih (in od sebe?) pričakujemo preveč in se razjezimo, kadar ne dosegajo naših pričakovanj.

6. POSTANITE BOLJE ORGANIZIRANI

Pomembno je imeti občutek nadzora nad lastnim okoljem. Razmetano in neorganizirano življenje vodi v stresno življenje. Boljša organiziranost pomeni tudi več časa za stvari in ljudi, ki vam prinašajo največ zadovoljstva v življenju in s tem tudi občutka sproščenosti in sreče.

7. UČINKOVITO OBVLADOVANJE ČASA

Nad svojim urnikom moramo prevzeti nadzor in ga izrabljati učinkovito. Vedeti moramo, kako preživljamo in zapravljamo svoj čas. Pomagamo si lahko z oblikovanjem in uporabo seznamov za boljšo organiziranost. Za lažjo orientacijo kje izgubljamo največ časa si lahko nekaj dni beležimo svojo porabo časa in tako dobimo jasnejšo sliko o tem kaj moramo spremeniti.

8. DOBRA SOCIALNA MREŽA

Nikar ne zapostavljajte pomembnih ljudi v svojem življenju. Preživljajte čas z družino, prijatelji in znanci. V življenju se najraje družimo s tistimi, ki nam prisluhnejo, nam stojijo ob strani, ko nam ne gre dobro, nas podpirajo in nam svetujejo ter nas imajo radi brez pogojev. Če je naš sistem družbene opore nekoliko ohlapen je dobro, da začnemo spoznavati nove ljudi. Danes res živimo v dobi, ko navezovanje novih stikov ni noben problem bodisi preko novih hobijev, aktivnosti ali s pomočjo socialnih medijev. Ena najbolj izpolnjujočih oblik spoznavanja novih ljudi pa je prav gotovo preko aktivnosti s katerimi lahko pomagamo drugim.

9. ŽIVITE V SKLADU Z LASTNIMI VREDNOTAMI

Proučiti svoje vrednote in cilje nam pomaga, da spoznamo ali v resnici odražajo nas in naše življenjske cilje. Živeti po vrednotah, ki ne odsevajo življenja, ki si ga zares želimo nam nazadnje prinese samo stres in nesrečo. Kaj si želim od življenja? Kaj mi je resnično pomembno?

10. IMETI SMISEL ZA HUMOR

Sposobnost, da ne preveč resno jemljemo sebe in svojih življenjskih okoliščin nam omogoča več veselja in zabave in posledično manj stresa v življenju

Smo se pogosto sposobni smejati življenjskim tegobam in nadlogam v obraz? Smo se sposobni jemati ne preveč resno? Pomen humorja lepo opiše modrost, ki pravi:

KDOR SE SMEJE, SE LAHKO ŠE DOLGO SMEJE :)